RASTLINJAKOV RESAR - HELIOTHRIPS HAEMORRHOIDALIS (Bouché)

Thysanoptera, Terebrantia, Thripidae, Panchaetothripinae

UVOD

Iz rodu Heliothrips so doslej znane 3 vrste. Ena je razširjena v južni Afriki, druga v južni Ameriki, vrsto Heliothrips haemorrhoidalis pa lahko najdemo po vsem svetu. Najverjetneje izvira iz južne Amerike.

OPIS

Imago: Svoje latinsko ime je dobil po barvi svojega telesa, ki je črna, konec zadka pa je rdeč, čeprav so osebki v mladosti svetlejši. Površje telesa je mrežasto, z jasno vidnimi mejami vzorcev. Noge so prozorno rumenkaste, brezbarvna ozka krila, z nekoliko razširjeno osnovo, pa med mirovanjem izrazito izstopajo od temnejše barve telesa. Tipalke so osemdelne; prva dva dela sta svetlo rjava, sledijo trije rumeni, šesti člen je rjav, zadnja dva pa svetlejša in tanka kot las. V dolžino merijo od 1,3 do 1,8 mm. Samci so podobni samicam, a so nekoliko manjši. Rastlinjakov resar se premika počasi in le redko leti.

Jajčeca: Zelo majhna bela jajčeca imajo obliko banane.

Ličinke: V 1. stadiju so bele, v 2. stadiju rumene. Oboje imajo rdeče oči.

Pupe: Pupa in predpupa se prosto ne gibljeta. So rumene z rdečimi očmi, pri čemer so pupe nekoliko večje in imajo daljše krilne zasnove (blazinice). Tipalke so nad telesom upognjene in s starostjo potemnijo.

Razširjenost

V toplejših (tropskih) območjih živi na prostem, v rastlinjakih pa je zastopan po vsem svetu.

Razmnoževanje

Rastlinjakov resar se razmnožuje s telitokično partenogenezo in so zato samci zelo redki. Te so prvič ugotovili šele l. 1940.

Razvojni krog

Samica odloži od 25 do 50 jajčec. Nekatere samice obložijo jajčeca s tekočimi iztrebki, verjetno z namenom, da z njimi zamašijo odprtinico, ki jo naredijo z leglom, pred odlaganjem jajčec. Ostale odložijo jajčeca globlje v rastlinsko tkivo ali v razpoke na listih. Pri optimalnih razmerah v okolju traja embrionalni razvoj 17 do 20 dni, postembrionalni pa približno 18 dni, pri čemer trajata stadija predpupe in pupe okrog 5 dni. Ličinke izločajo rektalno tekočino, z vonjem katere odvračajo potencialne predatorje. To posebnost so verjetno razvile zaradi svojega zelo počasnega premikanja, še posebej med hranjenjem. V rastlinjakih živijo imagi približno teden dni. V njih lahko najdemo prek celega leta vse razvojne stadije škodljivca. Škodljivcu ugajajo sveže, senčne in precej vlažne lokacije. V državah srednjega Sredozemlja razvije na prostem 5 do 7 rodov, v rastlinjakih pa celo do 15, saj v njih ne preide v diapavzo. Odrasli osebki prezimijo na odmrlem listju in lubju.

Gostiteljske rastline

Škodljivec se hrani na prek 100 gostiteljskih rastlinah, torej je kozmopolit in polifag, zato je zastopan v vseh območjih z zanj ustreznimi podnebnimi razmerami in na različnih rastlinah, kot so na primer Viburnum spp., Photinia spp., azaleja, Ficus spp., Dracaenae spp., orhideje, vrtnice, Croton spp., vinska trta in druge. V državah srednjega Sredozemlja je najpogostejša na vrsti Viburnum tinus.

Škoda

Kadar se pojavlja mnogoštevilčno lahko napravi velike škode. Navadno se hrani v kolonijah na notranjih listih, še raje pa na plodovih. Ne kaže preference do mlajših ali starejših listov. Listi postanejo srebrnkasti ali beli, sledi njihovo rumenenje in odpad. Plodovi porjavijo, razpokajo in imajo dobro vidna udrta območja. Močan napad lahko vpliva na popolno defoliacijo rastlin. Tako na listih kot na plodovih lahko dobro vidimo temnejše pege - iztrebke.

Besedilo: Stanislav Trdan, BF - Agronomija